Kaj je voda?

Dejstvo je, da brez vode ne gre. Rabimo jo vsi, ljudje, živali in rastline. Pravzaprav je voda tako vse prisotna, da je mnogokrat očem nevidno, kje vse se nahaja in kje vse ima glavno beseda. Voda je zakon! Voda je kemijska spojina in polarna molekula pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko formulo H2O. Ta pove, da je molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Za razliko od drugih kemijskih spojin, pa ima tudi nekaj hecnih lastnosti. Je brez barve, vonja in okusa.
Ali veš?
  • Neverjetne zadeve

    Neverjetne zadeve

    • … da se vodi po angleško reče water, po italijansko aqua
    • … da je voda sestavni del nafte
    • … da je pH vrednost vode pri 25 °C okoli 7
    • … da je voda v stiku z zrakom rahlo kisla
    • … da je voda edina snov, ki se pri običajni temperaturah na zemlji pojavlja v tekočem, trdem in plinastem agregatnem stanju
    • … da voda pokriva kar 75% zemeljskega površja (zemlje)
    • … da je 97% vse vode slane (morja, oceani) in neprimerne za pitje
    • … da je le 3 % vse vode sladke od katere večina zamrzne v ledenikih, ostala pa se nahaja v jezerih, rekah, potokih, mokriščih, podzemlju in atmosferi
  • Kroženje vode

    Kroženje vode

    Kroženje vode ali vodni krog je neprestano kroženje vode v naravi. Morje, kontinenti in ozračje so največji zbiralniki vode na Zemlji. Sevanje sonca poganja kroženje vode in s tem vpliva na izhlapevanje vode tako, da v ozračje prehaja v obliki vodnih hlapov. Izhlapevanje vode poteka iz ledenikov, zasneženih površin, ribnikov, jezer in oceanov. Z izhlapevanjem v ozračje pride največ vode iz oceanov. Tudi pri dihanju vsa živa bitja oddajajo v ozračje ogljikov dioksid in vodo. Pri zgorevanju organskih snovi, nafte, lesa in drugih snovi prehajajo vodni hlapi v ozračje. Izhlapela voda se pri ohladitvi s pomočjo dviganja zračnih mas kondenzira, ter jo spremeni v meglo, roso in tvori oblake. Pri še večji ohladitvi pa se spremenijo vodni hlapi v točo, sneg in led. S padavinami dežja, toče in snega pa se ciklus kroženja vode sklene.
  • Voda kot topilo

    Voda kot topilo

    Voda je topilo, ki raztaplja več snovi kot katero koli drugo topilo. Voda je topilo za trdne, tekoče in plinaste snovi. Kot topilo deluje tudi v našem telesu, saj vse biokemične reakcije potekajo v vodnih raztopinah. Voda je hkrati transportni medij za prenos hranil in kisika do celic ter odstranjevanje odpadnih snovi presnove. Topnost snovi v vodi je odvisna predvsem od vrste snovi in temperature. Ker je voda polarno topilo, se v njej dobro raztapljajo polarne in ionske snovi, npr. kuhinjska sol, slabo topne pa so nepolarne snovi, kot so npr. maščobe in olja.

    → Tudi sam lahko narediš poizkus… v kozarec mlačne vode dodaj žličko soli (lahko tudi sladkorja, cedevite, kave) in vse skupaj dobro premešaj. Opazil boš, da se je snov, ki si jo dodal v vodo, v vodi raztopila.

  • Pomembnejši datumi povezani z vodo

    Pomembnejši datumi povezani z vodo

    • 2. februar - SVETOVNI DAN MOKRIŠČ
    • 22. marec - SVETOVNI DAN VODA
    • 23. marec - SVETOVNI METEOROLOŠKI DAN
    • 22. april - SVETOVNI DAN ZEMLJE
    • 15. maj - DAN PODNEBNIH SPREMEMB
    • 5. junij - SVETOVNI DAN OKOLJA
  • Poskusi z vodo

    Poskusi z vodo

    Prev Next

    MEHURČKI V OLJU

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Manjšo plastenko,
    • črnilo,
    • vodo,
    • jedilno olje in
    • šumečo tableto.
    Opis poskusa V plastenko nalijemo 100 ml vode in jo obarvamo s črnilom. Dolijemo jedilno olje do vrha plastenke. Dodamo šumečo tableto in opazujemo, kaj se zgodi. Razlaga poskusa Črnilo se meša z vodo, zato se voda obarva. Lastnost črnila, da je rada v stiku z vodo, imenujemo hidrofilnost. Kaplje vode, ki smo jih obarvani s črnilom zaradi boljše vidljivosti, se ne mešajo z jedilnim oljem. Lastnost olja je namreč, da ne mara biti v stiku z vodo, kar imenujemo hidrofobnost. Snovi v šumeči tablete v vodi reagira, ne reagirajo pa z oljem. Produkt reakcije je plin ogljikov dioksid, ki je redkejši od vode in olja, zato mehurčki plina splavajo iz tekočin.

    VODA ZMEČKA PLOČEVINKO

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Kuhalnik,
    • pločevinko,
    • držalo,
    • zaščitne rokavice,
    • led v kockah in
    • posodo z vodo.
    Opozorilo Poskus izvajate v prisotnosti odraslih! Opis poskusa V pločevinko natočimo 50 ml vode in jo segrevamo do vrelišča. Ko iz pločevinke vidno izhaja vodna para, jo potopimo v ledeno mrzlo vodo. pločevinka je vroča, zato uporabimo rokavice in držalo! Opazujemo, kaj se zgodi. Razlaga poskusa Ko smo pločevinko potopili v ledeno mrzlo vodo, so se vodni hlapi v pločevinki ohladili in kondenzirali. V pločevinki se je hipoma znižal tlak. Ta tlak je manjši od
    zračnega tlaka, in zato je zračni tlak pločevinko zmečkal. Zračni tlak kroji tudi vreme. V času poslabšanja vremena (ob ciklonu), je zračni tlak nižji, okoli 980 mbar (vsaj na območju Slovenije), medtem ko je v lepem vremenu (anticiklon) zračni tlak višji, tudi do 1040 mbar. Kadar zračni tlak pada, se bo vreme poslabšalo. Če pa zračni tlak narašča, se bo vreme izboljšalo. Razlike v zračnih tlakih povzročajo tudi vetrove. Veter vedno piha z območja z višjim zračnim tlakom na območja z nižjim zračnim tlakom. Zaradi vrtenja Zemlje veter zanaša v desno.

    MAGIČNI PRST

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Poper,
    • vodo,
    • krožnik in
    • detergent za pomivanje posode.
    Opis poskusa V krožnik nalijemo 200 ml vode. Na vodo potresemo mleti poper. Konico prsta si namažemo z detergentom. S prstom se dotaknemo površine vode v sredini krožnika in opazujemo, kaj se zgodi.
    Razlaga poskusa Površinska napetost je lastnost površine tekočine, da nastane zaradi privlačnih sil med molekulami na površini tekočine nekakšna »mrenica«. Zaradi površinske napetosti voda tvori kapljice. Ko na vodo potresemo mleti poper, se ta razporedi po površini vode. Ko v vodo dodamo detergent (na prstu), se površinska napetost vode zmanjša, kar povzroči, da poper odplava stran od detergenta na rob krožnika. Detergenti so pomembna pralna sredstva, ki v vodi omogočajo odstranitev umazanije (maščobe). Molekula detergenta je na enem koncu polarna in zato hidrofilna (voda ga privlači), na drugem koncu pa nepolarna (dolge verige ogljikovih in vodikovih atomov) in zato hidrofobna (voda ga odbija).

    KAJ IMATA SKUPNEGA SPONKA ZA PAPIR IN VODNI DRSALEC?

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Sponke za papir,
    • kozarec z vodo,
    • detergent ali tekoče milo.
    Opis poskusa Razvijemo sponko, ki bo služila kot orodje. Drugo sponko z orodjem previdno položimo na vodno gladino. Umaknimo orodje in opazujmo, ali sponka plava na vodni površini. Nato dodajmo vodi kapljico detergenta. Kaj se zgodi? Razlaga poskusa Površinska napetost drži sponko za papir na vodni gladini. Ko v vodo dodamo detergent, se površinska napetost vode zmanjša, zato sponka potone. Tudi vodni drsalec izrablja površinsko napetost vode za drsanje po vodni gladini. Detergenti mu onemogočajo uporabo vodne površine za premikanje, saj se površinska napetost vode zmanjša.

    VODA NAD GLADINO

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • 1,5-litrsko plastenko,
    • vodo,
    • olfa nož.
    Opozorilo Poskus izvajate v prisotnosti odraslih!
    Opis poskusa Približno na sredini višine plastenke naredimo zarezo z nožem. Del plastenke nad zarezo potlačimo tako, da na mestu zareze nastane odprtina. V odprtino plastenke, ki jo postavimo poševno, nalijemo vodo. Plastenko z vodo postavimo na ravno ploskev in opazujemo, kaj se zgodi. Razlaga poskusa V poskusu razlika med tlakom v plastenki in zračnim tlakom okoli plastenke preprečuje, da bi voda nad spodnjo gladino iztekla iz plastenke. Če odmašimo plastenko, voda nad gladino izteče, saj se tlaka v in izven plastenke izenačita. Zračni tlak je neposredna posledica teže zraka nad katerokoli površino. Bližje ko smo nadmorski višini 0 metrov, višji je zračni tlak.

    RAZLITA VODA SE VRNE V KOZAREC

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Manjši kozarec,
    • svečo,
    • vžigalice,
    • 5 ml vode,
    • ravno površino (npr. mizo, pladenj).
    Opozorilo Poskus izvajate v prisotnosti odraslih! Opis poskusa Notranjost kozarca segrevajte nad plamenom sveče 1 do 2 minuti. Nato segret kozarec položite na sredino razlite tekočine. Opazujte, kaj se zgodi. Razlaga poskusa Ko položimo segret kozarec na sredino razlite tekočine, se začne ohlajati in približevati temperaturi okolice. Tlak plinov se v kozarcu zmanjša. Razlika med tlakoma zunaj (zračni tlak) in tlakom v kozarcu povzroči, da voda steče v kozarec. Zunanji zračni tlak večji je večji kot tlak plinov v kozarcu, zato vodo potisne v kozarec.

    (NE)PLAVAJOČE JAJCE

    Kaj potrebuješ za izvedbo poskusa?
    • Dva kozarca za vlaganje,
    • 2 enako stari jajci,
    • vodo,
    • kuhinjsko sol,
    • jedilno žlico.
    Opis poskusa Tri četrtine kozarca napolnimo z vodo in vanju pazljivo položimo jajci. Nato v en kozarec dodamo 5-10 žlic kuhinjske soli in dobro premešamo. Opazujemo, kaj se zgodi. Razlaga poskusa Če potisnemo žogico za namizni tenis pod gladino vode in jo nato spustimo, bo poskočila kvišku. Voda je v smeri navzgor delovala na žogico s silo, ki jo imenujemo vzgon. Arhimedov zakon pravi, da je sila vzgona na telo (v našem primeru je to jajce), ki je popolnoma ali delno potopljeno v tekočino, enaka teži izpodrinjenega telesa. Slana voda je težja od jajca, zato jajce plava na vodi. Jajce pa je težje od vodovodne vode, zato potone na dno kozarca.